21. MAREC – SVETOVNI DAN POEZIJE
V petek, 21. marca, na svetovni dan poezije, so se naši učenci udeležili Večera poezije v organizaciji Literarne skupine Ris Dramatičnega društva Idrija, ki je potekal v dnevni sobi Pr’ Golitu v Idriji.
Učenci 7. in 8. razredov so pri pouku slovenščine pod mentorstvom Mojce L. Moravec ustvarjali poezijo, v kateri so razmišljali o pomembnih vrednotah. S svojimi pesmimi so se najprej udeležili literarnega natečaja, ki je potekal v okviru akcije Plačaj z verzom.
Tekmovanja se je udeležilo 22 pesnikov in pesnic v kategoriji odrasli ter 10 osnovnošolskih ustvarjalcev. Za najboljše osnovnošolske pesmi je glasovalo 158 ljubiteljev poezije in prvo mesto med njimi je prejela pesem sedmošolke Larise Purgar z naslovom SREČA, drugo mesto je zasedla osmošolka Lana Lapanja s pesmijo MIR JE NEMIR. Prav vsi so svoje pesmi predstavili na literarnem večeru, nagrajeni pesnici pa sta prejeli knjižno nagrado in seveda tortico v Kavarni Vega.
Večer prepleten z lepo besedo se je nadaljeval s sproščenim sprehodom skozi mesto Idrija.
SREČA
Sreča je kot ptica, ki v vetru se dviga
in v vsakem nasmehu se v veselju prižiga.
Ni je v stvareh, ne v zlatu, ne v moči,
a najde se v prijazni besedi in
v dotiku dlani v tihi noči …
En majhen nasmeh, en droben pogled
pa svet bo toplejši in lepši spet.
Naj mir nas objame kot mehka perut,
naj sreča nas vodi na pravo pot.
Prijaznost in radost, ljubezen brez mej,
naj svet bo kot pesem – lep in svetlej.
Larisa Purgar, 7. razred
MIR je NEMIR
Mir so sanje, ki pokrivajo rane po brezupnih vojnah.
Mir je tišina, ki postane glasna,
ko prenehamo iskati,
ko prenehamo žalovati,
ko prenehamo trpeti
in ko izpustimo moč, ki v nas gori.
A ko pogledamo v temen um,
ugotovimo, da so najtemnejše misli omejene.
Ko poskušamo najti mir,
nas je strah začutiti krhke delce skrivnostnih globin.
Mir se rodi, ko prenehamo iskati popolnost,
brazgotine resničnosti preveč bolijo, da bi jih razumeli.
Razumeti svoj notranji mir, je nemir,
obdržati ga, je poslanstvo.
Lana Lapanja, 8. razred
PRIJATELJ
Kakšen je pravi prijatelj?
Ti zaupa, pomaga, te nasmeji
ali te pred vsemi osramoti?
Se s teboj rad druži, ne izda skrivnosti
ali se zlaže ob vsaki priložnosti?
Se rad pogovarja in te posluša
ali na vsak način te ignorirati skuša?
Zaupa vate, se ne laže in deli stvari
ali vse zase obdrži?
Si pravi prijatelj TI?
Meta Bevk, 7. razred
PRIJATELJ
Prijatelj je tisti,
ki je vedno s tabo
in ti v težkih časih
ponuja ramo.
Prijatelj je tisti,
ki te podpira
in je s tabo,
ko te življenje ovira.
Prijatelj je tisti,
ki mu lahko
vse svoje skrivnosti poveš
in v zameno njegove izveš.
Prijatelj je tisti,
ki vedno ve,
kaj te nasmeje
in ti vedno podarja nove ideje.
Prijatelj je tisti,
ki ve,
katere besede bolijo,
zato nikoli njegovih ust ne zapustijo.
In končno,
prijatelj je tisti,
ki ne sprašuje,
zakaj, kdaj in kako,
ker si ga ti prosil, samo zato.
Zoja Bogataj, 7. razred
TOPLINA
Ko toplino sprejmemo v naša srca,
ta včasih pada kar z neba.
Toplina je, ko tvoj kuža k tebi se privije
in z neznansko ljubeznijo te ovije.
Toplina je, ko najdeš stvar, najbolj vredno,
ko že misliš, da si jo izgubil za vedno.
Toplina je, ko prijatelj objem ti podari,
objem, le en objem, ki vse lahko spremeni.
Vita Ela Prezelj, 7. razred
PRIJATELJ
V temnem jutru potrpežljivo te počaka,
ko v šolo prispeš, k tebi prikoraka.
Prijazno pospremi te do razreda,
topla njegova je beseda.
Ko ne razumeš kakšne snovi,
z veseljem pomaga ti,
saj pravi prijatelj verjame vate,
misli njegove so zlate.
Medtem ko prikimuje z glavo,
šale stresa kot za stavo,
ob njem težko si slabe volje,
prijateljstvo mu gre najbolje.
Inja Čelik, 7. razred
POGUM
Ko stopim na oder,
pred mano se rahlo zamegli,
ker nočem,
da vame so uprte oči.
Usedem se, vdihnem,
da se umirim.
Čas je, da z igranjem začnem
in svoje prste v strune uprem.
Nato pa prsti dobijo pogum,
z občutkom in nežno se dotikajo strun.
Hiteti ni treba, lahko se sprostim
in španske melodije z drugimi delim.
Mia Pirih, 7. razred
REKA
Reka vedno teče,
le malokdaj kaj reče.
Ko pogledaš jo,
lahko vidiš nebo.
Reka je tiha in
se rada odmika,
začne se,
kdo ve kje,
a konča se
z izlivom v toplo morje.
Reka je kot kri,
ki tiho teče skozi nas,
včasih nas ljubi,
včasih pa kar brez dna
teče po drugačni strugi.
Žiga Bevk, 8. razred
KODRI LAS
Kodri las kot valovi morja
plešejo brez pravega vzroka.
Svilnati prameni kot sonči žarki ujeti,
kot zlati trakovi prepleteni.
Veter jih boža, šepeta jim skrivnost,
kodri se smehljajo v neskončno radost.
Kot listje jeseni v barvah ognja žarijo,
z mesečino obsijani kot srebrne niti v tiho noč se spustijo.
V spanec objeti kodri las,
v njih se skrivajo zgodbe in sanje.
Dejana Ranđelović, 8. razred
