Učiteljica je pri uvodni uri matematike učencem razložila, da se lahko tisti učenci, ki  imajo težave pri matematiki, vpišejo k dopolnilnem pouku. Učenci, ki bi si želeli svoje znanje matematike nadgraditi pa se lahko vpišejo k dodatnemu pouku.

Najprej je naredila seznam vseh učencev, ki so se prijavili k dopolnilnemu pouku.

Nato je vprašala: “In kdo bi se  želel vpisati k dodatnemu pouku?”

Oglasil se je učenec iz zadnje klopi: “Učiteljica! Jaz bi se prav rad vpisal k dodatnemu pouku, samo sem se že k dopolnilnemu.”

Jaz sam bom listje grabil,

jaz sam bom praprot žel,

jaz sam bom dekle ljubil,

ko bom domov prišel.

Ko konča, njegov sosed Nace nezaupljivo pripomni: ” Ja, pa ja!”

NUJNO – POTREBUJEM RAČUNALNIK

V sedmem razredu so morali, v času pouka na daljavo, za domačo nalogo pri slovenščini  napisati primer pisma za uradno osebo. Navodila so bila, da mora pismo vsebovati neko prošnjo.

Eden izmed učencev je za nalogo izbral primer pisma ravnatelju. V njem je napisal prošnjo, da  nujno potrebuje računalnik za delo na daljavo in če bi mu šola lahko tak računalnik posodila.

Nato pa je,  namesto da bi nalogo oddal učiteljici slovenščine, nalogo pomotoma poslal res ravnatelju. Ker ravnatelj ni vedel, da je to le domača naloga, je prošnjo vzel resno in stekla je akcija za pomoč učencu. Ker je šola večino opreme že oddala, oziroma posodila drugim učencem, se je z veliko težavo le našel še en računalnik.

Ko je ravnatelj poklical očeta in mu povedal, da je šola pripravila računalnik za učenca, ki ga tako nujno potrebuje, je bil oče seveda ves začuden in je ravnatelja komaj prepričal, da imajo doma vso opremo za pouk na daljavo. Tudi ravnatelj ni razumel kaj se dogaja. Ko pa je izvedel, da je šlo le za domačo nalogo, se je od srca nasmejal.

Odločno je povedala učencem, da če bo kdo to vprašal, mu bo odštela točke pri ocenjevanju.

Vedno nasmejani Matej v zadnji klopi si je svarilo dobro zapomnil. Nekaj časa se je potil ob kontrolki, nato pa je prosil učiteljico naj pristopi in ji pokazal rešeno nalogo ter korajžno vprašal: ” Učiteljica, ali je to narobe?”

Učiteljica se je njegovi originalni domislici od srca nasmejala in mu ni odštela nobene točke.

Primer iz vadnice se je glasil: “Fanta je pičila čebela.”

Učenci so ugotovili, da je glagol “pičila” dovršen, nakar je učitelj spodbudil učence k iskanju nedovršne oblike glagola, ki izraža ponavljajoče se dejanje.

Gašper se je prvi ojunačil: ” Fanta je pičevala čebela!”

Učiteljica poskuša poudariti, kako pomembne so te enote v vsakdanjem življenju.

Kot primer pove, da če želiš karkoli narediti, na primer leseno hišico za ptice, kos pohištva, opremiti stanovanje z novim pohištvom, moraš poznati dolžinske enote, kot so cm, dm, m…….

Učenec Nik v prvi klopi se korajžno oglasi: ” Učiteljica, jaz sem pa že sam doma naredil leseno hišico.”

Učiteljica ga pohvali: “Bravo, torej nam lahko poveš. katere enote si potreboval in kako si izmeril posamezne dolžine.”

“Ne, ne, nič enot nisem potreboval. Hišico sem naredil z občutkom!” se je odrezal mojster Nik.

“Kaj pa boste počeli z njo?” se pošali pomočnica ravnatelja, ker je fant videti navihano zgovoren.

“I kaj neki? Brcali jo bomo…” veselo in korajžno pojasnjuje Florjan.

“Ojej, a se vam nič ne smili uboga žoga!”  nadaljuje pogovor pomočnica.

“Le zakaj vendar, saj je vsega hudega vajena…!” se nasmeje Florjan in odhiti z “vsega vajeno” žogo v sončen dan.

NESPOŠTLJIV NAGOVOR

V šestem razredu so se med odmorom učenci živahno pogovarjali in komentirali predhodno uro pouka. Opaziti je bilo nezadovoljstvo, ker so dobili precej slabe ocene, zato je bilo slišati “samo dve mi je dala Kopriva” ali pa “Kopriva mi ni upoštevala taga…” itd.

Ker je mendtem že prišla v razred naslednja učiteljica, je slišala velik del pogovorov in se ji je zdelo, da je poimenovanje Kopriva za učiteljico zelo nespoštljivo, zato je učence na to opozorila in jih še podučila: “Kopriva je zelo naspoštljivo, učiteljico morate imenovati učiteljica Koprivec”.

Takoj za tem je cel razred bruhnil v smeh. Učiteljica je bila namreč šele en teden zaposlena in ni vedela, da na šoli ni nobene učiteljice Koprivec, pač pa da ima  vzdevek Kopriva učiteljica, ki je veljala za precej strogo.

MOŽNOST RESETIRANJA

Učenec: »Dan. Nekaj bi vprašal glede ukorov, če lahko?«

Učitelj: »Ukorov ni več, vzgojni opomini so. Kar vprašaj.«

Učenec:« A jest imam že kakšen vzgojni opomin?«

Učitelj: »To pa ne vem, to bi najbolje sam vedel.«

Učenec:« Če ga slučajno imam oz. ga bom dobil ali je res, da se ga da na koncu leta resetirati?«

Učitelj:« Drži, vzgojni opomin se ob koncu leta resetira, učinek pa ostane.«

Učenec:« Aha, huuh… ok… hvala, nasvidenje.«