Hranozavest – beseda, ki ima moč
24.4. je dan, ko že nekaj let obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Pomen tega dneva je ozavestiti ljudi, da hrana ne sodi v smeti in da vsak posameznik lahko pripomore k zmanjšanju količine odpadne hrane.
Podatki za leto 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Žal se največ hrane zavrže prav v gospodinjstvih, sledi gostinstvo in strežba hrane, veliko hrane pa se zavrže že v sami v proizvodnji in v distribuciji ter trgovinah. Povedano drugače: v povprečju vsak prebivalec Slovenije letno zavrže neverjetnih 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane doma, v gospodinjstvih.
Izraz hranozavest se je izoblikoval v okviru dneva brez zavržene hrane in spodbuja zavedanje, da je hrana v resnici zelo dragocena in da jo je potrebno tudi spoštovati. Posameznik, ki je hranozavesten bo pred nakupom dobro premislil, kaj v resnici potrebuje, pravilno shranjeval živila in porabljal tisto, kar že ima doma. Hranozavesten posameznik, bo kupoval sezonska živila, pomembno mu bo poreklo živil, prav tako pa bo pozoren tudi na rok uporabnosti. Predvsem pa se bo potrudil, da ne bo porabljal preveč živil, če pa hrana že ostane, se bo potrudil iz tega narediti nekaj okusnega in tako porabil tudi ostanke.
In kaj lahko stori posameznik?
- pametno načrtuje nakupe,
- nauči se pravilno interpretirati rok uporabnosti,
- pravilno shranjuje živila,
- rotira živila: starejše izdelke postavi v ospredje, novejše pa zadaj,
- spozna, da ostanki niso odpadki: z ostanki testenin lahko pripravi solato za naslednji dan, zelenjavni olupki pa lahko v hipu postanejo osnova za juho,
- načrtuje jedilnik vsaj za nekaj dni vnaprej, najbolje pa kar za cel teden.
Priporočamo tudi ogled video posnetka na tej povezavi, ki je nastal prav za letošnji dan brez zavržene hrane.
Več podrobnosti o tem dnevu si lahko preberete tudi tukaj.
